Delovna raven žerjava je razdeljena glede na njegovo pogostost uporabe in status obremenitve, kar je pomemben parameter za ocenjevanje zasnove in izbire žerjava. Standard ISO 4301-1 se na splošno uporablja mednarodno za opredelitev delovne ravni žerjava, ki žerjave deli na 8 delovnih ravni:
| A1-A2 | Lahka delovna raven | Primerno za žerjave z nizko pogostostjo uporabe in majhnimi obremenitvami, kot so vzdrževalne delavnice ali žerjavi, ki se uporabljajo občasno. |
| A3-A4 | Srednja delovna raven | Primerno za žerjave s srednjo pogostostjo uporabe in obremenitvami, kot so žerjavi v strojnih delavnicah ali montažnih linijah. |
| A5-A6 | Težka delovna raven | Primerno za žerjave z visoko pogostostjo uporabe in obremenitvami, kot so žerjavi v jeklarnah, pristaniščih ali težki proizvodni industriji. |
| A7-A8 | Izjemno težka delovna raven | Primerno za žerjave z izjemno visoko frekvenco uporabe in obremenitvami, kot so livarne z neprekinjenim delovanjem ali žerjavi v velikih pristaniščih. |
Vsaka delovna raven ima svojo ustrezno definicijo stanja obremenitve in pogostosti uporabe. Status obremenitve je običajno razdeljen na lahke obremenitve, srednje obremenitve, težke obremenitve in zelo težke obremenitve, medtem ko pogostost uporabe odraža število obratovanj žerjava v določenem časovnem obdobju (običajno eno leto).
Pri izbiri žerjava je ključnega pomena razumevanje zahtevane delovne ravni, ker neposredno vpliva na zasnovo žerjava, izbiro materiala, strukturno trdnost in zahteve glede vzdrževanja. Nepravilna izbira delovne ravni lahko povzroči prezgodnjo poškodbo žerjava ali nezmožnost izpolnjevanja delovnih potreb, kar vpliva na učinkovitost in varnost proizvodnje.
